Peter Končnik je prejel Bloudkovo plaketo

21. februarja, 2019

Peter Končnik je prejel Bloudkovo plaketo

Z največjim veseljem objavljamo, da je naš član Peter Končnik 13. februarja prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu. Gre za eno najvišjih priznanj za delo in dosežke v športu v Sloveniji.

“Sudi pošteno ali za nas” – INTERVJU z Branetom Hrovatom

_MG_8711Dolgoletni član DOS-a Gorenjske, Brane Hrovat, se v svoji bogati sodniški karieri (sodil je praktično po celi Evropi) lahko pohvali z marsikatero zanimivostjo. Preden pa se lotimo pogovora z njim, še Branetova kariera v številkah:

  • 28.8. 1980 je opravil izpit za oblastni rang,
  • 7.10. 1984 je opravil izpit za republiški rang,
  • 14.5. 1988 je opravil izpit za državni rang,
Predlog sodniških list za sezono 1991-92, iz katere so razvidni slovenski sodniki, ki so takrat sodili še v bivši skupni državi Jugoslaviji. Med temi so še vedno aktivni: Peter Končnik, Jure Stegnar, Stanko Indest, Brane Hrovat in David Gril.

Predlog sodniških list za sezono 1991-92, iz katere so razvidni slovenski sodniki, ki so takrat sodili še v bivši skupni državi Jugoslaviji. Med temi so še vedno aktivni: Peter Končnik, Jure Stegnar, Stanko Indest, Brane Hrovat in David Gril.

  • 22.2. 1996 je v Sofiji (Bolgarija) opravil izpit za mednarodni rang,
  • do leta 1991 je še v Jugoslaviji odsodil več kot 400 tekem v različnih ligah ter tekmovanjih,
  • v sezonah 89/90 ter 90/91 je v 2. jugoslovanski ligi odsodil 12 tekem,
  • 3.10. 1996 je (kot kandidat Slovenije za opravljanje izpita za mednarodni rang) v Kopru odsodil svojo prvo mednarodno tekmo,
Brane Hrovat je imel vrsto let na sodniški uniformi "drugačen" grb od večine slovenskih sodnikov (FIVB značka)

Brane Hrovat je imel vrsto let na sodniški uniformi “drugačen” grb od večine slovenskih sodnikov (FIVB značka)

  • 13.4. 2011 je odsodil svojo zadnjo tekmo v karieri (video spodaj),
  • od leta 2010 do danes deluje kot delegat – kontrolor ZOSS-ja,
  • je aktualni predsednik DOS-a Gorenjske,
  • večkratni član predsedstva ZOSS in aktualni podpredsednik ZOSS,
  • prisoten tudi v komisiji za delegiranje (najprej član, nato prevzel delegiranje),
  • obe njegovi najdaljši tekmi sta bili v sezoni 92/93; pri ženskah šteje 134 min (PALOMA- Maribor : EGER – Madžarska), pri moških pa kar 153 min (VILEDA – Maribor : KAPOŠVAR – Madžarska),
  • njegov najdaljši odsojeni set je prišel do vrtoglavega rezultata 48:46 (1.DOL, Olimpija : Kamnik, m),
  • v sezoni 93/94 pa je doživel še rekord v hitrostu in sicer je tekma med Salonitom Anhovo (SLO) in Zagrebom (HRV) trajala pičlih 50 min,
  • mogoče je najbolj zanimivo od vsega to, da je svojo sodniško kariero odsodil s samo dvema uporabljenima piščalkama.

 

Zakaj ste se odločili postati odbojkarski sodnik?

»Zato, ker je bilo preveč dela biti trener (o.p.p. smeh). Enostavno je bila potreba po sodnikih v naših koncih velika in mislil sem, da bo s sojenjem manj dela kot s treniranjem. Na koncu pa to niso bili samo vikendi, ampak so bile tekme tudi po trikrat na teden. Soditi sem začel čisto spontano. V bistvu sem šel na Lesarijado igrati kot član ekipe Elan v Novo Gorico, kot igralec nogometa, istočasno pa so me poklicali v odbojkarsko ekipo, ker jim je manjkalo igralcev. Tam so me kasneje prepričali, da sem začel soditi odbojko.«

 

Vam je katera tekma ostala v posebej lepem spominu?

»Moram reči, da bi bila to tekma, kjer sem sodil kot 1. sodnik, in sicer na Poljskem; Belchatow : Trentino (m). Dvorana je imela kapaciteto za 3.000 gledalcev, vendar jim je nekako uspelo spraviti noter kar 4.200 gledalcev! Vzdušje je bilo res nepozabno, pa še tekma je bila napeta; končala se je s 3:2 v prid Italijanov.«

 

Katera tekma se vam je pa recimo vtisnila v spomin zaradi kakšnega nenavadnega pripetljaja?

»To bi pa bila tekma v Romuniji. Že sama pot iz letališča do hotela je bila nenavadna. Na letališče sta pome prišla sin predsednika kluba in šofer. Naša pot z avtom je (zaradi nenehnih postankov, saj sta pila kavo in kadila) trajala približno 4 ure in pol. Ko pa sem se nazaj grede peljal na letališče z italijansko ekipo (z avtobusom), smo rabili samo 2 uri (o.p.p. smeh). Tudi situacija v hotelu je bila zelo edinstvena, če se lahko tako izrazim. Po večerji me je predsednik kluba pospremil do sobe. Ko sva bila sama v dvigalu pa je rekel: »I give you money! (o.p.p. dam vam denar)«. Nič zakaj, nič kako…samo to. Seveda sem, šokiran, odgovoril: »What?! (o.p.p kaj)«; in tu se je zgodba o denarju končala. Najbolj zanimivo pri vsej stvari je pa to, da je bila to tekma Romunk proti Italijankam. Romunke so obe tekmi gladko izgubile s 3:0, zato je bila ta podkupnina res veliko presenečenje. Izpostavil bi, da je bilo po »incidentu« v dvigalu, potem vse naprej zelo korektno. Je bilo pa to edinkrat, da so mi za sojenje ponudili podkupnino; le-te nikoli nisem vzel.«

 

Katere tekme so se vam zaradi takšnega ali drugačnega razloga vtisnile v spomin v Sloveniji?

»Uf, teh je veliko; izpostavil jih bom samo nekaj. Recimo v Kropi sem sodil tekmo za obstanek v 2. DOL, kar pomeni, da je bila tekma zelo napeta do konca. Seveda smo imeli še 5 setov, žoga je šla v avt (v prid gostov), odsodil sem pošteno in publika je šla v zrak. Nato je eden od gledalcev po nogometno brcnil žogo, ki me je zadela direktno v stegno. No, Kropa je potem zmagala s 3:2, tako da se kaj hujšega potem ni zgodilo. Potem sem enkrat sodil medobčinsko ligo, ki je rekreativnega duha. Tam sem šel pa zaradi nešportnega vedenja udeležencev kar dol s stola ter rekel, da ne bom več sodil. Nato so me seveda prosili in me, po kar dolgem pogovoru, uspeli prepričati, da sem se vrnil in tekmo odsodil do konca. Enkrat se mi je na turnirju B lige starejših deklic v Bohinju zgodilo, da me je ena od igralk vprašala kakšen je pa ta znak, ki ga nosim (o.p.p. imel je mednarodni grb). Da ta je pa drugačen od ostalih sodnikov. Po nekaj kratkih vprašanjih pa je vprašala, če sem pravkar začel soditi (o.p.p. smeh). Nato sem ji razložil, da je to mednarodni znak. Bilo je res zelo simpatično in mi je zato ostalo v spominu.«

 

Glede na to, da sedaj že vrsto let opravljate tudi funkcijo delegata – kontrolorja, me zanima kaj vam je ljubše; to ali sojenje?

»Definitivno je biti bolje sodnik. Je popolnoma drug občutek. Ne rečem, lepo je pomagati novim sodnikom, ampak akcija je vseeno akcija.«

 

Mi vas poznamo predvsem iz odbojkarskih vod; imate še kake druge športe, hobije…?

»Moj prvi šport je bil rokomet, ki sem ga tudi treniral, kasneje pa sem se začel z odbojko ukvarjati rekreativno, nadaljnja pot pa me je vodila v trenerske vode; dobrih deset let sem bil odbojkarski trener v Begunjah na Gorenjskem. Odbojko sem igral samo rekreativno. Trenutno sem predsednik TVD Partizana Begunje ter navdušenec FAN CLUB- a SLOVENIA, kjer smo združeni navijači Liverpoola. Lahko se pohvalim še, da sem že leta član navijaške skupine KRIMOVCI, s katerimi hodim na tekme po celi Evropi.«

Liverpoolov navijaški šal, ki visi doma pri Branetu

Liverpoolov navijaški šal, ki visi doma pri Branetu

 

Glede na vaše pestro privatno življenje, me zanima kako so na sojenje gledali v vaši službi?

»Sprva sem delal kot vzdrževalec v Elanu (in bil tudi predsednik sindikata vzdrževalcev), kjer sem bil vodja za izdelavo kovinskih delov jaht in letal. Kasneje sem bil vodja proizvodnje za kamine in peči KOPT, v nadaljevanju pa sem prevzel montažo in servis in pomagal pri prodaji. Od 1.4. 2015 pa sem penzioner. Moram reči, da kar se tiče sojenja tekem po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nikoli ni bilo problema, saj so bile tekme med vikendi. Tudi za mednarodne tekme moj šef ni nikoli kompliciral; samo moral sem koristiti svoj dopust (o.p.p. smeh).«

Kaj pa družina; vas je vedno podpirala in stala ob strani?

»Da, vedno! Deležen sem bil velike podpore in razumevanja iz strani žene in otrok, dostikrat pa sem jih (kadar sem sodil po Jugoslaviji) tudi vzel s sabo. Tu naj povem, da sta obe moji hčeri tudi opravili sodniški izpit in sta bili, pred leti, aktivni zapisničarki.«

 

Glede na to, da ste aktualni predsednik DOS-a Gorenjske me zanima vaše videnje na delovanje društva danes?

»Zadeve so šle zelo naprej; porazdelitev nalog, komunikacija stari / mladi…vse dobro funkcionira. Vsak opravlja svoje delo; nista več dve osebi odgovorni za vse.«

 

Kako pa bi opisali vaše sojenje na območju bivše Jugoslavije? Se vam je kakšno mesto še posebej vtisnilo v spomin?

»Kar se tiče sojenja po Jugoslaviji je bilo razdeljeno, da so sodniki 1. ranga sodili po celi Jugoslaviji. Sam sem bil sodnik 2. ranga, tako da sem sodil v današnji Sloveniji, BiH in na Hrvaškem. Cela liga je bila zelo lepo narejena. Vedno je bil en »domaćin« zadolžen za sodnike in vedno so nas zelo lepo sprejeli. Razlika med sojenjem danes in takrat je bila tudi recimo, da smo denar za sojenje in potne stroške dobili takoj po tekmi. Kar se tiče kakšnega posebnega mesta, pa bi dejal, da je to Sarajevo. Nikoli ne bom pozabil, ko mi je enkrat nekdo tam rekel: »Sudi pošteno ali za nas! (o.p.p sodi pošteno, ampak za nas)« (o.p.p. smeh).«

Zastavice odbojkarskih klubov iz cele Evrope in okolice - 1

Zastavice odbojkarskih klubov iz cele Evrope in okolice – 1

 

Razen na Portugalskem, Švedskem, Norveškem in v Belgiji, ste tako rekoč sodili po celi Evropi. Katero mesto bi rekli, da je bilo najlepše, kjer ste sodili?

»Povsod je bilo lepo na svoj način, ampak da bi rekel, da je bil res zelo lep kraj, je pa za mene to Modena.«

Zastavice odbojkarskih klubov iz cele Evrope in okolice - 2

Zastavice odbojkarskih klubov iz cele Evrope in okolice – 2

 

V športu seveda ne gre brez kartonov in raznih sankcij. Po številu ne bomo spraševali, nas pa zanima koliko izključitev in diskvalifikacij igralcev ste doživeli? Je bil kakšen poseben primer nešportnega vedenja, ki se vam je vtisnil v spomin?

»Števila razdeljenih kartonov res ne bi vedel, lahko pa se pohvalim, da v vseh letih niti enkrat nisem nikogar diskvalificiral. Imel sem recimo tudi samo dve izključitvi; kot zanimivost, sta se obe zgodili v Sloveniji – ena v Kanalu, druga pa v Brezovici. Kar se tiče res nešportnega vedenja imam pa v spominu tekmo v Bolgariji. Sodil sem finale bolgarskega pokala, na izpitu za kandidata za mednarodnega sodnika. Igrali sta ekipi CSKA proti LEVSKI, ženske. Po atraktivnem bloku, je ena od igralk pokazala sredinec pod mrežo. Tega recimo ne doživiš vsak dan. Tudi sama tekma mi je ostala v spominu, saj je bila zelo borbena in atraktivna; lahko rečemo, da je bilo res klanje. Ampak res dobra, kvalitetna tekma, brez pripomb na sojenje.«

 

So se v vaš spomin vtisnili kakšni posebni ljudje, s katerimi ste imeli opravka na mednarodni sceni (sodniki, trenerji, igralci…)?

»Da. Predvsem bi omenil Petra Končnika, ker brez njega in njegovega angažiranja ne bi dosegel vsega tega, za kar se mu tudi lepo zahvaljujem. Od sodnikov bi mogoče izpostavil Dietra Brőstla (NEM) in Sinišo Isajlovića (AUT), od trenerjev pa definitvno legendo – Rusa Karpola. Zelo temperamenten trener, ki je zelo glasno vodil, če lahko temu tako rečemo, svojo ekipo. Zato sem mu na eni tekmi dal karton, za nešportno vedenje do svojih igralk in možakar se me je leta kasneje spomnil na tekmi v Belorusiji. Dejal je, da sem edini sodnik, ki mu je dal rumen karton, ampak po njegovem mišljenju, bi si on zaslužil rdečega (o.p.p. smeh).«

 Video sta zmontirala Nejc Klinar in Blaž Markelj

 

Mislim, da bo naslednje vprašanje zanimalo vse aktualne sodnike. Kakšen je občutek, ko odsodiš zadnjo tekmo v karieri?

»Hja, v bistvu sem imel kar dve »zadnji tekmi«. Ena je bila zadnja tekma v Švici, kjer sta se pomerila Amrisville in Sisley Trentino, druga pa zadnja tekma na domačih tleh, in sicer finale DP Calcit Volleyball : NOVA KBM (ženske) v Kamniku. V Kamniku sem bil lepo presenečen s strani članov DOS Gorenjske, ki so mi pred tekmo podarili poseben predpasnik (video). V bistvu pa ni bilo pretirane sentimentalnosti; za tabo pridejo občutki kasneje, ko več ne sodiš…

Za konec bi vas vprašali še, če imate kak pameten nasvet za vse nadebudne, mlade sodnike?

_MG_8725»Preprosto; nikoli ne smejo podleči pritisku, da koga poznajo, da je ekipa domačin, da jih kdo poizkuša pregovoriti oz. nagovoriti na kaj, da jim kakorkoli pomagajo. Naj sodijo pošteno saj se nepoštenost slej ko prej vrne!«

Iskreno hvala lepa za vaš čas in za vaš doprinos slovenski odbojki!

 

Intervju so izpeljali: Ema Vratarič, Blaž Markelj in Daniel Atanasov

 

2117 ogledov skupaj 3 ogledov danes
Najbolj brano
  • Debitantski nastop v Bundesligi! Kljub prekinitvi tekmovanj pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije je sodnik Daniel Atanasov aktiven na odbojkarskih igriščih. Pred dobrim tednom je ...